Zemeljski plin

Zemeljski plin

Zemeljski plin - energent prihodnosti je najčistejši in najcenejši energent fosilnega izvora.

Zemeljski plin je najčistejši vir energije, vsestransko uporaben in prijazen do okolja. Je zanesljiv, preprost za uporabo in cenovno ugoden.

Uporaba zemeljskega plina je vsestranska. V gospodinjstvu ga najpogosteje uporabljamo za ogrevanje prostorov, pripravo sanitarne vode, klimatizacijo prostorov, kuhanje in pečenje. V industriji se zemeljski plin uporablja v tehnoloških postopkih in za ogrevanje. Zemeljski plin je tudi pogonsko gorivo za avtomobile.

Zemeljski plin doseže pri optimalno nastavljenem obratovanju visoke izkoristke pri ogrevanju prostorov, kuhanju in pripravi tople sanitarne vode, je okolju najmanj škodljiv in najcenejši v primerjavi z drugimi energenti fosilnega izvora.  Zaradi velikih odkritih zalog in novih tehnologij pridobivanja bo imel zemeljski plin v prihodnosti velik pomen pri oskrbi prebivalstva s to vrsto energije.

Nekateri zemeljski plin zaradi odličnih lastnosti imenujejo »energent prihodnosti«. Slovenija zemeljski plina za svoje potrebe v celoti uvaža iz Rusije in Alžirije. Trenutno zemeljski plin na slovenskem energetskem prostoru zadovoljuje 14 % potreb po primarni energiji.

PREDNOSTI ZEMELJSKEGA PLINA SO PREDVSEM:
  • Visok energetski izkoristek
  • Ekološka neoporečnost
  • Konkurenčna cena
  • Zanesljiva oskrba
  • Sprotno plačevanje
  • vsestranska uporaba
Lastnosti zemeljskega plina

Energent zemeljski plin (ZP) je fosilno gorivo, sestavljeno iz mešanice ogljikovodikov, ki ga pridobivamo iz vrtin na plinskih ali naftno-plinskih poljih. Je naravni produkt razkrajanja organskih materij. Nastaja v močvirjih, v preteklosti pa se je nabiral tudi v globini zemlje ob nafti in premogu. Vsebuje do 98 % metana (CH4), v manjših količinah pa so prisotni še etan, propan, butan, ogljikov dioksid in dušik.

Zemeljski plin je nestrupen plin, lažji od zraka, ki je v določenem razmerju z zrakom eksploziven. Je brez vonja, zato mu zaradi varnostnih razlogov dodajamo v ustreznem razmerju odorans, značilen vonj, po katerem zaznamo prisotnost plina. Produkt gorenja (pri pravilni nastavljeni mešanici plina in zraka ) sta CO2 in H2O, kar je ekološko sprejemljivo. Pomembno je poudariti, da zemeljski plin v plinovodnem sistemu, ki ga uporabljamo v ne vsebuje žveplovih spojin

Nastanek zemeljskega plina

Podobno kot nafta in premog je tudi zemeljski plin gorivo fosilnega izvora. V več milijonov let trajajočem procesu razpadanja živali in rastlin pod visokimi pritiski in temperaturami, so globoko v zemeljski skorji nastali ogljikovodiki v različnih agregatnih stanjih: tekočem (nafta), trdnem (premog) in plinastem (zemeljski plin).

Nahajanje zemeljskega plina

Zemeljski plin se najpogosteje nahaja kot spremljevalec nafte v naftnih poljih, velikokrat pa odkrivajo tudi plinska polja brez prisotnosti nafte. Pridobivamo ga iz vrtin v zemeljsko skorjo tudi do šest tisoč metrov globoko, kjer se nahaja v porah kamnin in ga po ceveh dovajamo na površje.

Kemijsko - fizikalne lastnosti

Zemeljski plin je najbolj čisto naravno gorivo, saj se poleg sproščene energije tvorita le vodna para in ogljikov dioksid:

Zemeljski plin + zrak ( O2 + N2 ) -> H2O + CO2 + N2 + energija

Zgorevalna toplota (mednarodna oznaka Hs) je količina toplote, ki nastane pri popolnem zgorevanju enote goriva pri čemer se produkti zgorevanja ohladijo pod temperaturo rosišča vodne pare. Vodna para se izloči kot kondenzat.

Kurilnost (mednarodna oznaka Hi) je količina toplote, ki nastane pri popolnem zgorevanju enote goriva, pri čemer se produkti zgorevanja ne ohladijo pod temperaturo rosišča vodne pare. Vodna para ostane v produktih zgorevanja v parnem stanju – kondenzacijska toplota ostane neizkoriščena.

Normno stanje plina je določeno pri temperaturi 273,15 K (0º C) in tlaku 1013,25 mbar.

Standardno stanje plina je določeno pri temperaturi 288,15 K (15 ºC) in tlaku 1013,25 mbar.

Gostota zemeljskega plina je 0.6788 kg/m3, kar pomeni, da je lažji od zraka (zrak ima gostoto 1.293 kg/m3), zato se plin ob morebitnem uhajanju v zaprtih prostorih nabira pod stropom.

Eksplozijsko razmerje: V mešanici z zrakom je v razmerju 5 do 16 % zemeljskega plina v zraku ta eksploziven. Močnejše eksplozije so v razmerju, ki so pri koncentracijah bliže spodnji meji.

Tehnični podatki o zemeljskem plinu
Wobejevo število (kJ/m3 N)54.153
Zgorevalna toplota (kJ/m3 N) zgornja toplotna vrednost41.147
Gostota (kg/m3 N)0.75
Relativna gostota (zrak = 1)0.58
Meja eksplozivnosti (vol. %)4 – 16
Maksimalna zgorevalna hitrost (m/s)0.35
Vnetišče (ºC)645
Teoretična kol. – zraka za zgorevanje 1 m3 zemeljskega plina9.8
Temperatura izgorevanja (ºC)1950
Teoretični volumen dimnega plina v (m3/m3)10.81

(Vir: S. Kegl, Osnove tehničnega, delovnega in požarnega varstva pri uporabi ZP, MB, 1998.)

 time 252 | cache 0